Srce, ožilje in pravilno merjenje krvnega tlaka

Srce je eden najpomembnejših organov v človeškem telesu, ki skupaj z žilnim sistemom skrbi za preskrbo ostalih notranjih organov, možganov in mišic z življenjsko pomembnimi snovmi. Srce po ožilju pošilja približno 6 litrov krvi, ki jo s kisikom bogatijo pljuča.

Srce deluje na principu krčenja in raztezanja oziroma sistole, v kateri se srčna mišica skrči, sprazni svoja prekata in napolni pljuča ter ostalo telo s krvjo, in diastole, kjer se sprosti in zopet napolni svoja prekata. Srce odrasle in zdrave osebe je velikosti pesti ter v normalnih okoliščinah deluje v urejenem ritmu z optimalnim sistoličnim tlakom pod 120 mmHg in diastoličnim tlakom pod 80 mmHg.

Težave s srcem in ožiljem
Bolezni srca in ožilja so pogost razlog za prezgodnje umiranje ljudi. Kljub temu, da se s sodobnimi medicinskimi in farmacevtskimi spoznanji umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni pri nas in po svetu zmanjšuje, pa je delež obolelih še vedno relativno visok. V Sloveniji so prav bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti - takoj za različnimi oblikami raka.

Bolezni srca in ožilja tako kot druge kronične bolezni povzročajo in spodbujajo nezdrav način življenja in biološki dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol in sladkor v krvi, vse skupaj v povezavi s prekomerno telesno težo. Dokaj očitno je, da so vsi omenjeni dejavniki med seboj zelo povezani in velikokrat je eden od njih vzrok ali posledica drugega. Če začnemo na začetku verige, na primer tako da spremenimo nezdrav življenjski slog, lahko tako v veliki meri zmanjšamo tveganja za nastanek kronične bolezni.

Srčno-žilni sistem lahko prizadenejo mnoge bolezni, ki v večji ali manjši meri povzročajo težave v življenju posameznika, nekatere od teh bolezni pa so tudi težjih oblik in jih je treba intenzivno zdraviti z zdravili ali posegi.

Pogosto srčno-žilni sistem prizadene hipertenzija oziroma povišan krvni tlak. Slednji lahko povzroča zaplete z drugimi deli telesa, če ga ne zdravimo ustrezno, Sprememba v krvnem tlaku namreč pomeni spremembo v pretoku krvi, ta pa je bistven za normalno preskrbo organov s kisikom in hranilnimi snovmi. Krvni tlak se sicer tudi pri zdravem človeku običajno spreminja. Odvisen je na primer od telesne aktivnosti, razpoloženja in podobno, a te spremembe predstavljajo normalno stanje, ki ni nevarno. Problematična je trajna sprememba krvnega tlaka, ki pa lahko povzroči resne okvare organizma. Hipertenzijo odkrivamo s sistematičnim merjenjem krvnega tlaka.

''Trajno zvišani krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija pomeni sistolični tlak od 140 mmHg dalje in diastolični tlak od 90 mmHg dalje. Optimalni krvni tlak je pod 120/80 mmHg, normalne vrednosti pa se lahko gibljejo še tudi do 130/90 mmHg''

Kljub temu, da odkrijemo hipertenzijo, pa največkrat njenega vzroka ne moremo natančno odkriti in jo lahko zgolj zdravimo in preprečimo njene nadaljnje posledice. Arterijsko hipertenzijo moramo zdraviti z zdravili in ponavadi s spremembo življenjskega stila, predvsem prehranjevalnih in gibalnih navad.

Resna bolezen je tudi ateroskleroza ali poapnenje žil, ki pomeni nalaganje oblog v stenah arterij, zaradi česar se žile ožijo in trdijo, s tem pa ovirajo normalen pretok krvi. Te obloge so na začetku sestavljene predvsem iz maščob, v kasnejših fazah pa se v stene nalaga tudi kalcij. Na poapnenje žil lahko vplivajo dedni dejavniki, največkrat pa gre za povišane vrednosti LDL holesterola (poznamo ga tudi kot slabi holesterol in ga razlikujemo od t.i. dobrega holesterola HDL). Preseganje vrednosti LDL holesterola 3 mmol/L ob ostalih normalnih okoliščinah že predstavlja tveganje za aterosklerozo.

Ateroskleroza lahko vodi v koronarno bolezen, ki pomeni nezadostno prekrvavljenost srčne mišice zaradi zoženja koronarnih žil. Slednje vodi v angino pektoris, ki se kaže kot bolečina in stiskanje v prsih in se nadaljuje v vrat ali levo roko, v najhujši posledici pa zoženje žil lahko pripelje do srčnega infarkta. Posledica ateroskleroze je lahko tudi možganska kap ali pa postopno slabšanje prekrvavitve na določenih delih telesa.

Poznamo tudi bolezen srčnega popuščanja, kjer srce ''ne zmore'' več preskrbovati telesa s kisikom in hranilnimi snovmi v zadostni meri ter se navzven kaže kot hitrejša utrudljivost, hladne okončine, težje dihanje in podobno, kot bolezen pa se pojavljajo tudi motnje v srčnem ritmu. Slednje se navzven kažejo kot razbijanje srca, vrtoglavica, slabost, potenje, omotičnost in podobno.

Dejavniki za nastanek srčno žilnih bolezni
Poleg dednih in bolezenskih dejavnikov za nastanek bolezni srca in ožilja je velik vpliv pripisati dejavnikom, ki izvirajo iz našega načina življenja. Telesna teža, prehranjevalne navade, uživanje alkohola in tobaka ter telesna neaktivnost vplivajo na zdravje srca in ožilja. Tako lahko na primer zgolj z zmanjšanjem prevelike telesne teže znižamo krvni tlak (tudi do 4mmHg nižji krvni tlak za vsak izgubljen kilogram). S tem v povezavi je odločilna tudi pravilna prehrana, kjer morajo biti vodila zmernost, raznovrstnost in uravnoteženost. Zmanjšana vsebnost soli in maščob v hrani, izogibanje alkoholu ter redno uživanje sadja in zelenjave morajo postati v primerih težav s srcem in ožiljem pravilo, pa tudi sicer je to v primerih oseb z rizikom nastanka srčno-žilnih bolezni odlična preventiva. Ustrezna telesna aktivnost lahko pomaga pri odpravi prekomerne telesne teže, ima pa tudi neposreden pozitiven vpliv na srce in ožilje. Kljub morebitni bolezni lahko skupaj s strokovnjakom posameznik določi ustrezne tipe vadbe in njihovo intenzivnost, ki bo prinesla pozitivne učinke.

Kljub koristnosti omenjenih aktivnosti, pa je večinoma potrebno jemati tudi zdravila. Pri tem moramo biti izredno pozorni na pravilno in redno jemanje predpisanih zdravil, saj se le tako lahko izognemo nevarnostim razvoja hujših posledic.

Merjenje krvnega tlaka
Ugotovili smo, da je prav povišan krvni tlak največkrat poglavitni dejavnik za hujše bolezni srca in ožilja. Merjenje krvnega tlaka lahko zato pripomore k pravočasnemu in pravilnemu zdravljenju srčno-žilnih bolezni in prepreči nastanek hujših posledic. Kljub temu, da je merjenje krvnega tlaka običajno izvedeno v zdravniški ordinaciji ob pregledih, lahko krvni tlak merimo tudi doma. Za ugotavljanje hipertenzije je lahko prav pravilno merjenje krvnega tlaka doma zelo koristno dopolnilo merjenju v ordinaciji, čeprav slednjega nikakor ne more in ne sme popolnoma nadomestiti.

Merjenje krvnega tlaka doma z ustreznim merilnikom (tega lahko po dogovoru z zdravnikom tudi primerjamo s tistim v ordinaciji in ugotovimo njegovo umerjenost) ima kar nekaj prednosti. Tako lahko z rednim merjenjem skupaj z zdravnikom ocenimo svoj krvni tlak in ali pa spremljamo učinkovitost zdravljenja povišanega krvnega tlaka. Nenazadnje z merjenjem doma tudi zmanjšamo pogostost obiskov pri zdravniku zgolj zaradi merjenja krvnega tlaka.

Preden se odločimo za nakup merilnika krvnega tlaka za merjenje doma, moramo biti pozorni na nekaj dejavnikov. Pri izboru merilnika moramo upoštevati naše zmožnosti in potrebe. Tako bodimo pozorni, da izberemo avtomatski merilnik, če imamo težave z motoriko ali sklepi, da bomo vrednosti lahko odčitali ter da izberemo ustrezno velikost manšete. Ko merilnik kupimo, ga je priporočljivo preveriti pri zdravniku.

Krvni tlak merimo zjutraj in zvečer, po dogovoru z zdravnikom pa lahko tudi večkrat dnevno. Pol ure pred meritvijo ne uživajte hrane, poživilnih napitkov, tobaka in alkohola, saj vse to vpliva na krvni tlak. Prav tako neposredno pred merjenjem ne uživajte zdravil. Pred merjenjem poskrbite, da ste umirjeni – ne merite si tlaka neposredno po telesni aktivnosti, neposredno pred merjenjem nekaj minut počivajte v položaju, v katerem si boste merili tlak. Ko sedite ne prekrižajte nog, vaša stopala pa naj bodo na tleh.

Med samim merjenjem bodite sproščeni in ne govorite. Roko položite v udoben položaj, nanjo pa v višini srca pritrdite manšeto. Cevka mora biti pri merjenju postavljena na notranji strani roke. Krvni tlak izmerite dvakrat zaporedoma, z dve-minutnim presledkom in meritev ponovite, če je odstopanje prvih dveh meritev veliko.

Izmerjene vrednosti je še posebno v primerih, ko skupaj z zdravnikom spremljate dinamiko krvnega tlaka za potrebe zdravljenja, koristno zapisovati v preglednico. Nekateri novejši merilniki že tudi sami beležijo zadnje izmerjene vrednosti.

Tabelo za beleženje izmerjenih vrednosti krvnega tlaka si lahko natisnete tukaj (klik).

Skrbimo za svoje srce
Kljub morebitnim težavam s srcem in ožiljem lahko takšni bolniki živijo kvalitetno. Današnja medicina je na stopnji, ko lahko uspešno zdravimo srčno-žilne bolezni. V določeni meri si lahko pri tem pomagamo tudi sami. S prilagojenim življenjskim stilom, ki vključuje pravilno prehrano, zadostno količino gibanja in izogibanje slabim razvadam lahko veliko pripomoremo k boljšemu stanju.

Lekarnar.com