Shizofrenija - odklon od realnosti

Ena od hujših duševnih motenj iz skupine psihoz je shizofrenija. Točni vzroki za njen pojav pri določenem posamezniku še niso popolnoma znani, jasno pa je, da lahko shizofrenija prizadane kogarkoli, ne glede na njegove lastnosti in predispozicije. Prav tako shizofrenija ni povezana z dednimi dejavniki.

Pri nas beležimo, da se okoli 1% prebivalstva spopada s shizofrenijo. Shizofreni bolniki v veliki večini niso agresivni, kot velja pogosto prepričanje, temveč so prav nasprotno velikokrat odmaknjeni od družbe.

Shizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti, kot se velikokrat prikazuje, čeprav samo ime izvira iz skovanke besed shizo (razcep) in fren (razum). Lahko bi rekli da v tem smislu shizofrenija na nek način pomeni kvečjemu odklon bolnika od realnosti.


Pojav in simptomi
Shizofrenija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, a se najpogosteje začne v obdobju odraščanja - pri moških med 15. in 25 letom, pri ženskah pa v desetletje kasnejšem intervalu.

Shizofrenija najpogosteje pomeni težave z razmišljanjem, govorom, pojavljajo se lahko blodnje in prisluhi. Nemalokrat gre pri shizofrenem bolniku za neomajna prepričanja, ki nimajo povezave z realnostjo in so neresnična. Tak bolnik je prepričan o slabih namerah drugih ljudi, pesti ga preganjavica, sumi, da ga zasledujejo in podobno. Velikokrat gre za to, da shizofreni bolniki dogajanje iz okolja povezuje s seboj, čeprav te povezave v resnici ne obstajajo.

Tako obliko shizofrenije imenujemo paranoidna shizofrenija, poznamo pa še bolj redko obliko katatonske shizofrenije, ki ima za simptome gibalne motnje.

Simptome shizofrenije lahko razdelimo v štiri skupine. Pozitivni simptomi zajmajo blodnje in haluciancije. Tu se najbolj izraža prej opisana komponenta shizofrenije, tj. občutja preganjavice, strahu, prepričanja, da mu hočejo druge osebe škodovati, ga opazujejo, mu sledijo. Bolnikovo razmišljanje je nejasno, nepovezano in nerazumljivo. Negativni simptomi so bolj pasivne narave in pomenijo manko v bolnikovih sposobnostih. Zaprtost vase, brezvoljnost, nemotiviranost in socialna samoizolacija vodijo kasneje tudi v zmanjšano skrb zase, celo v zanemarjanje osebne higiene. Poleg teh dveh skupin bolnik trpi tudi za kognitivnimi simptomi, ki pomenijo motnje v spominu, dojemanju, učenju in koncentraciji, ter za afektivnimi simptomi, ki pomenijo predvsem motnje v čustvovanju. Tako je porušeno ravnotežje v čustvovanju glede na dano situacijo, bolnik lahko v čustvovanju pretirava ali pa sploh ne pokaže čustev, pojavi se lahko celo depresija.


Potek bolezni in zdravljenje
Samo odvijanje shizofrenije je zelo različno pri ljudeh. Tako se lahko pojavi zelo burno ali pa se simptomi sčasoma krepijo in v določenem trenutku eskalirajo. Prav tako ima lahko shizofrenija v poteku valove izrazitosti simptomov. Ti se tako v različnih obdobjih lahko pojavljajo močneje ali šibkeje, a tega ni mogoče napovedovati.

Pomembno je vedeti, da se predvsem v mladosti znaki shizofrenije pojavljajo bolj neizrazito in se lahko celo križajo z drugimi težavami pri odraščanju. Predvsem če znaki in odstopanja od normalnega vedenja trajajo več mesecev, lahko pomislimo na psihično motnjo ter pravočasno ukrepamo. Zgodnje zdravljenje lahko v boju s shizofrenijo oziroma njenim razvojem veliko pripomore.

Zdravljenje shizofrenije je dolgotrajno in zahteva neprekinjenost, predvsem pa mora biti prilagojeno posameznemu primeru. Zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju se imenujejo antipsihotiki. Ti uravnavajo kemično ravnovesje snovi v možganih. Bolnik in njegovi najbližji morajo pri zdravljenju karseda sodelovati, saj je tako zdravljanje lahko veliko uspešnejše. Vsekakor pa shizofrenije ni moč pozdraviti brez ustrezne strokovne pomoči.

Viri:
Tavčar, Rok. 2010. Shizofrenija in druge psihoze. Novo mesto: Krka d.d.
Švab, Vesna. 2010. Shizofrenija. Ljubljana: Pfizer


Lekarnar.com