Dehidracija – pogost spremljevalec driske in bruhanja

Driska in bruhanje sta pogosti posledici viroz v jesenskem in zgodnjem zimskem času. Obe lahko ob nepravilnem ravnanju privedeta do dehidracije, ki je še posebno nevarna za določene skupine ljudi.

Dehidracija je pomanjkanje vode in elektrolitov v telesu, največkrat kot posledica driske, bruhanja, prekomernega potenja oz. premajhnega vnosa tekočine. Dehidracija najbolj ogroža dojenčke in starejše, prizadene pa lahko kogarkoli.

Prepoznajte dehidracijo in pravočasno ukrepajte!

Pomembno je, da smo seznanjeni z znaki dehidracije. Še posebno je to pomembno za starše majhnih otrok in dojenčkov. Simptomi po katerih prepoznamo dehidracijo so:
•    suha usta,
•    huda žeja,
•    malo ali nič urina (temna barva urina),
•    pospešitev srčnega utripa in dihanja,
•    vrtoglavost, omotičnost in zmedenost.

Prva in najučinkovitejša pomoč so rehidracijske raztopine

Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije WHO in združenja pediatrov gastroenterologov in strokovnjakov za prehrano ESPGHAN, je uporaba rehidracijskih raztopin prvi korak pri zdravljenju dehidracije.

Dojenčkovo telo vsebuje 70-80% vode (45% izven celično), zato je uporaba rehidracijskih raztopin pri dojenčkih in malih otrocih zelo pomembna. Med zdravljenjem otroka z raztopino za rehidracijo svetujemo kontrolo pri zdravniku.

Kako uporabljati rehidracijske raztopine?

Priporočila evropskega združenja pediatrov gastroenterologov in strokovnjakov za prehrano ESPGHAN:

•    V primeru hitre dehidracije je potrebno pitje peroralnih rehidracijskih raztopin v prvih 4 urah. Nujno je zelo pogosto pitje rehidracijske raztopine v rednih intervalih – vsakih 5 do 10 minut na začetku, nato na 15 do 30 minut.
•    Sestava rehidracijskih raztopin mora vsebovati (60 mmol/L natrija, 74-111mmol/L glukoze) in mora biti hipoosmolarna.
•    Z redno prehrano nadaljujemo šele po 4 urah ekskluzivnega rehidriranja z rehidracijsko raztopino
•    Nadaljno dehidracijo preprečimo z nadaljevanjem uporabe rehidracijske raztopine, glede na stanje oziroma odvisno od pogostosti driske ali bruhanja.
•    Pri dojenih otrocih se kljub dehidraciji dojenje ne prekinja.
•    Če je bila gosta hrana pri dojenčkih že uvedena, se z njo nadaljuje. Pri driski se priporoča hrana, kot je riž, banana, jabolko, kutina in podobno.
•    Dehidracije ni potrebno zdraviti z zdravili, za izboljšanje stanja je potrebna le uporaba rehidracijskih raztopin.

Izgubljeno tekočino, glukozo in elektrolite lahko torej nadomestite z mešanico soli in glukoze, namenjene rehidraciji. Poleg že pripravljenih mešanic, vam lahko slednjo pripravijo tudi v lekarni. Za konec si zapomnimo, da je ob hujših oblikah dehidracije nujna zdravniška pomoč.