Lekarnar.com

Čas cvetenja in alergij

Pomlad je čas, ko lahko zopet intenzivneje hodimo v naravo. Toplejši in daljši dnevi nam omogočajo, da več časa preživimo na prostem, pa tudi našim bivalnim in delovnim prostorom ter avtomobilom večkrat odpremo okna in vanje spustimo svež zrak.

Na žalost mnogih pa se v tem času začenja tudi cvetno obdobje številnih rastlin, ki za približno vsakega desetega Slovenca pomeni manj prijetno obdobje leta. Od pomladnih mesecev dalje se namreč v zraku močno poveča delež alergenov, ki sprožajo alergijske reakcije oziroma spomladanske alergije. Slednje poznamo tudi pod pojmi kot sta seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis. Te povzroča torej pelod vetrocvetnih rastlin, kažejo pa se na zgornjih dihalnih poteh, pogosto tudi na celotnih dihalih.
Sicer je sama alergija nepravilen in pretiran odziv našega imunskega sistema na snovi iz okolja, ki jim pravimo alergeni. Alergijska reakcija ima lahko posledično simptome, ki se kažejo na celem telesu ali pa samo na enem njegovih delov, kar je pogosto pri senenem nahodu. Trajanje in intenzivnost alergijskih reakcij sta zelo različna. Alergije so lahko dedne v smislu nagnjenosti protiteles na snovi iz okolja ter vse pogostejše. Poleg alergijskih bolezni dihal poznamo še kožne alergije, alergije na strupe žuželk, hrano ter zdravila.

Imam seneni nahod?
Simptomi senenega nahoda so zelo podobni simptomom virusnega prehlada, a je večinoma bolezni relativno enostavno ločiti. Še posebno ljudje, ki se s senenim nahodom soočajo dlje časa, vedo, v katerm času leta se simptomi pojavijo in jih tako lažje povežejo z boleznijo. Sicer pa simptomi senenega nahoda trajajo dlje in prenehajo z jemanjem protialergijskih zdravil. Na videz enaki simptomi se razlikujejo tudi v podrobnostih, ki jih lahko prepoznamo. Izcedek iz nosu je tako na primer pri alergijski reakciji veliko bolj voden in neobarvan kot pri prehladu. Bolj prizadete so tudi oči, ki srbijo in skelijo, nemalokrat prihaja tudi do solzenja.

Alergijski rinitis je pogosto povezan z astmo. Če bolnik nima obeh hkrati, se v 40 % primerov alergijskemu rinitisu kasneje pridruži tudi astma. Obratno velja, da ima kar 90 % astmatikov tudi rinitis.

Čas alergij je zgodnja pomlad.
Kljub temu, da je obdobje cvetenja odvisno od podnebja, pa je za večji del Slovenije začetek cvetnega obdobja nekaterih rastlin že januarja. Najbolj zgodaj začnejo cveteti nekatera drevesa, a ta tudi hitro odcvetijo, medtem ko trave cvetijo veliko dlje. Pri preprečevanju težav s senenim nahodom je pomembno, da zdravimo pravočasno oziroma da ukrepamo preventivno. Ravnajmo se po koledarju cvetenja rastlin, hkrati pa spremljajmo pelodno napoved, ki nam še bolj zanesljivo pove, kdaj moramo poseči po preprečevalnih zdravilih. Zaradi vremenskih razmer se lahko čas cvetenja namreč tudi premakne po koledarju.



Nahod se lahko pojavi tudi izven cvetne sezone. Zaradi botanične sorodnosti peloda z nekaterimi vrstami sadja in zelenjave lahko pride do navzkrižne alergije, ki izvira iz njihovega zaužitja. Ena od navzkrižnih alergij povezuje na primer pelod breze in jabolka.

Pomoč pri senenem nahodu.
Najenostavnejši način preprečevanja katerekoli alergije je izogibanje alergenu, a je prav v primeru senenega nahoda to enostavno nemogoče. Ker se pelod rastlin prenaša po zraku, je lahko ta navzoč tudi kilometre oddaljen od vira, sončno in vetrovno vreme pa širjene peloda še okrepita. Zato tudi mesta niso izolirana pred cvetnim prahom in temu dodajajo še prašne in umazane delce.

Ker se alergenom lahko izogibamo le do določene mere, je zato ključna uporaba zdravil za zdravljenje senenega nahoda. Glede na simptome in intenzivnost alergije se za zdravljenje uporabljajo tablete, nosna pršila, kapljice ali injekcije, ki vsebujejo antihistaminike, dekongestive, glukokortikoide, antiholinergike ali še nekatere druge učinkovine.

Dekongestivi delujejo neposredno na krvne žile v nosni sluznici, zmanjšujejo nosni izcedek in njeno oteklino, a so za odmaševanje nosu priporočljivi zgolj kratkotrajno in omogočajo nadaljnje zdravljenje z antihistaminiki ali glukokortikoidi, ki lajšajo simptome alergij na bolj varen način.

Antihistaminiki so najpogostejša zdravila v obliki tablet, nosnih pršil ali kapljic za blažitev simptomov alergij. Medtem ko starejše oblike antihistaminikov preprečujejo srbenje, kihanje in izcedek iz nosu pa njanovejše oblike teh zdravil učinkujejo tudi na poznejše faze alergije in zmanjšujejo vnetje ter oteklost sluznice.

Pri hujših oblikah bolezni, ko antihistaminiki ne učinkujejo, so na voljo za predpisovanje na recept tudi glukokortikoidi, ki delujejo protivnetno. Ta zdravila nimajo takojšnjega učinka, a predstavljajo z redno in pravilno uporabo uspešen način zdravljenja hujših oblik alergij.

Pred in hkrati z jemanjem zdravil lahko veliko pripomoremo k zdravljenju tudi z nekaterimi ukrepi, ki zmanjšujejo izpostavljenost alergenom. Ko je koncentracija peloda v zraku velika, se izogibajmo odpiranju oken ali sprehodom v naravi. Zračenja prostorov v mestih ne opravljajmo proti večeru, na deželi pa ne zjutraj, vsekakor pa to storimo na hitro. Na sprehode se raje kot v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu, odpravimo po dežju, izogibajmo se travnikom, za zaščito oči pred cvetnim prahom pa nosimo sončna očala in uporabljajmo vlažilne kapljice, ki spirajo pelod iz oči. Nosno sluznico si redno vlažimo z ustreznimi izotoničnimi raztopinami, saj se bo le tako lahko uspešno borila proti alegrenom. Pozorni bodimo tudi na sušenje perila na prostem, na svoje hišne ljubljenčke in podobne načine prenašanja alergenov.

Zaključek
Kljub težavam, ki jih lako povzročajo, naj nas alergije ne ovirajo pri našem življenju. S premišljenim načinom zdravljenja in izogibanjem alergenom si lahko zelo dvignemo kvaliteto življenja v mesecih cvetenja. Hkrati pazimo na zdravo prehrano, uživanje tekočine, dovolj gibanja in spanca.

Lekarnar.com