Antioksidanti in prosti radikali

Antioksidanti na različne načine upočasnijo ali pa celo popolnoma ustavijo oksidacijo molekul, tj. vezavo kisika nanje. Zaradi te lastnosti antioksidante poznamo tudi kot t.i. lovilce prostih radikalov, ki našemu organizmu škodijo in povzročajo oksidativni stres. V lažjih oblikah prosti radikali vplivajo tako, da pospešujeo staranje kože, slabijo imunski sistem, zmanjšujejo telesno sposobnost in vplivajo na živčni sistem. V hujših oblikah lahko prevelika količina prostih radikalov v telesu poveča tveganje za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj.

Kaj so prosti radikali?
Sami prosti radikali so zelo reaktivni in nestabilni ter zato nenadzorovano in hitro reagirajo z drugimi molekulami. v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica mnogih dejavnikov, med drugim zaradi okoljskih vplivov, kot so onesnažen zrak, ionizirajoče sevanje in UV svetloba, vnosa škodljivih snovi (konzervansov, pesticidov, drugih kemikalij, katrana, alkohola) v telo, stresa, staranja, so pa prosti radikali tudi stranski produkt celičnega dihanja, kar pomeni, da so prosti radikali hkrati tudi del normalnih fizioloških procesov.

Prosti radikali so molekule, ki imajo v svoji zgradbi manko elektrona. Takšne molekule skušajo zapolniti to prosto mesto in s tem ponovno vzpostaviti ravnovesje v svoji zgradbi, zaradi česar so zelo intenzivno in hitro reagirajo z drugimi bolj ali manj reaktivnimi atomi, ioni ali molekulami. V telesu so najpogostejši kisikovi prosti radikali, ki kvarijo telesu lastne beljakovine in maščobe, v hujših primerih celo celične kromosome.

Antioksidanti kot obramba pred prostimi radikali
Antioksidanti torej delujejo tako, da se hitro vežejo na proste radikale in tako preprečijo, da bi se nanje vezali kisik ali druge škodljive snovi. Antioksidanti na ta način preprečujejo oksidacijo celic.

Najpomembnejši antioksidanti so vitamin C, vitamin E, provitamin A (betakaroten), selen, cink, med antioksidante pa med drugim štejemo tudi flavonoide, izoflavone, koencim Q10 in ubikvinon. Za pravilno delovanje celic so te snovi, predvsem pa vitamini in selen, ključni. Antioksidanti se po reakciji s prostimi radikali spremenijo v stabilnejše spojine in se iz telesa izločijo, nekateri pa se lahko celo obnovijo in ponovno delujejo proti prostim radikalom.

Vitamin C (askorbinska kislina) je zelo vsestranski vitamin in eden najpomembnejših antioksidantov. Znan je po tem, da ima pozitiven vpliv na imunski sistem, nadzoruje nivo krvnega sladkorja, preprečuje kopičenje holesterola v žilnih stenah, izboljšuje delovanje pljuč in črevesja, ščiti kolagenska vlakna in oči ter pomaga zmanjševati stres. Vitamin C pomaga pri obnovi antioksidativnih lastnosti vitamina E.
Vitamin E (tokoferol) je ključen za celično presnovo. Ta vitamin preprečuje staranje tkiva oziroma celic ter njihovo odmiranje. Vidna posledica pomanjkanja vitamina E so na primer starostne pege. Slednje nastanejo, ko nakopičene maščobe oksidirajo ter tvorijo večje gmote. Pri športnikih vitamin E poskrbi za moč in vztrajnost preko ustvarjanja večjega izkoristka kisika v celicah. Vitamin E je topen v maščobah, zato je za njegovo absorbcijo pomembno zaužitje hrane z zadostno vsebnostjo maščob.
Vitamin A je drugo ime za spojino, ki nosi aktivnost retinolov (alkoholov, aldehidov in kislin). Predstopnja vitamina A je betakaroten, snov iz skupine karotenoidov, poimenovana tudi kot provitamin A, ki se v telesu sintetizira v vitamin A. Kot rumeni pigment betakaroten najdemo v oranžnem ali rumenem sadju in zelenjavi. Vitamin A je nujen za razvoj zarodka, za normalne reproduktivne funkcije, za zaznavo svetlobe in barv ter razvoj kosti. Kot antioksidant povečuje odpornost, krepi lase in nohte ter pomaga pri kožnih težavah.
Selen je mikrohranilo, ki pomaga pri pravilnem delovanju ščitnice, ščiti jetra, varuje pred okoljskimi vplivi ter ščiti pred srčnimi obolenji.

Kje najdemo antioksidante?
Antioksidante najdemo v običajni raznovrstni prehrani in prehranskih dopolnilih. Vitamini iz skupine C so topni v vodi in se zato presnavljajo hitreje kot tisti iz skupin A, in E, ki so topni v maščobah. Dejstvo pri temu pa je, da slednji v telesu ostanejo dlje časa, medtem ko je potrebno zalogo vitaminov skupine C redno obnavljati.

Vitamin A najdemo v korenju, paradižniku, jajcih, ribjem olju, mleku, rumenem sadju in zelenjavi ter zeleni zelenjavi.
Vitamin C najdemo v borovnicah, ribezu, agrumih, meloni, kiviju, jagodah, ananasu in ostalem sadju, peteršilju, ohrovtu, cvetači, paradižniku, špinači, papriki in ostali zelenjavi.
Vitamin E najdemo v hladno stiskanih rastlinskih oljih, oreščkih, otrobih, žitih, stročnicah, špinači.
Selen najdemo v žitaricah, ribah in morskih sadežih, jajcih in mesu ter mleku.

Antioksidante najdemo tudi v prehranskih dopolnilih, ki lahko vsebujejo sintetizirane vitamine ali pa naravne izvlečke, ki vsebujejo vitamine. Naravni in sintetični vitamini so po svoji funkciji in kemični strukturi enaki. Kljub temu, da predoziranje z vitamini v veliki večini primerov - predvsem pri vodotopnih vitaminih naravnega izvora, ki se izločajo iz telesa z vodo - ni zelo tvegano, je potrebno pri vnosu upoštevati zmernost in potrebe, v primeru jemanja vitaminov preko prehranskih dopolnil pa upoštevati priporočene vrednosti in navodila za uporabo.

Prehranska dopolnila je smotrno in priporočljivo uživati predvsem ob povečanih potrebah po vitaminih in mineralih ter v primerih, ko zaradi zdravstvenih ali drugih okoliščin ni mogoče zaužiti zadostne količine teh snovi iz hrane. Vsekakor so bolj izpostavljeni prostim radikalom tudi kadilci, posamezniki, ki so izpostavljeni stresu, onesnaženju in sevanju ter posamezniki, ki uživajo alkohol. Ti posamezniki bi morali za pravilno ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti poskrbeti še v večji meri.

Lekarnar.com